»No, mati Kosanova, dobro jutro!« dejal je nekaj dni pozneje Polenček, prišedši zarana po ulicah iz vasi in ugledavši starko pred hlevom. Polenček bil je nekakov vaški norec, pa, kakor so dejali ljudje, bolj zloben nego neumen. Mati Kosanka mu prikima ter hoče ne meneč se za trapa v hlev.