Tam na nasprotnem griču onkraj ukali so fantje. Kosan postal je malo na ovinku nad domačo hišo in poslušal; zaukal bi bil skoro tudi on!
V Molče ozre se ona name, molče ozrem se jaz nanjo; oko z očesom tu se vjame in z usti usta se vjemo. Odslej je hodil Kosan dan za dnevom na Potok; mnogokrat že zjutraj, navadno pa popoldne; vračal se je vselej stoprav pozno zvečer.