Pozno je bilo in mesec je svetil jasno na peščeno, med kolesnicami malo zarastlo pot, ko se je po njej vračal slikar iz. Hladno je bilo, kajti je drobil na nebu lahke meglice, in trnovo grmičje, ki je stalo tu in tam na bregu nad potom, zibalo in gugalo se je na lahko v sapi. V stari tepki nad vaškim pašnikom je žvižgal, pod kolovozom v deteljišču pa je zapel časih prepeljak.