Suhoparen opazovalec, ki pozna zgodovino slikarstva in umotvore raznih časov, dejal bode takoj, da je slika stara blizu petdeset let in da je umotvor novejše laške šole; rekel pa bode tudi, da mojstra ne pozna in da je v sliki nekaj posebnega, neopisljivega ‒ ter ločil se bode morda težko od nje, ne spoznavši, kaj daje podobi tako čarobno moč. Majhna, na prvi pogled neznatna slika kaže deklico, recimo, sedemnajstletno, v opravi, ki je bila navadna v boljših stanovih sredi prve polovice tega stoletja. Podoba njena je doprsna in sloni v visokem oknu; oko njeno hiti živo, s čarovitim svitom mimo opazovalca v daljavo.