»Tu je prijetneje sedeti, nego v opoldanskem soncu doli po močvirnih travnikih hoditi ‒ li ne?« vprašal je dobre volje. »Seveda!« deje Kosan; »miloval sem vas včeraj skoro; pravijo pa, da lovske težave tem bolj služijo, čim silnejše so; jaz nisem lovec.« »Jaz tudi ne pravi lovec!« smeje se; »ako delo ni presilno, grem rad s puško na rami ven v gozd; in družbe je treba, družbe!«