Proti poldnevu pa je sklenil, da še ne odide danes ali jutri; ‒ čemu tudi, ko nima gotovih opravil zunaj na tujem. Po opoldanskem obedu stal je pa zopet nekoliko časa na vežnem pragu ter zrl gor proti Potoku in dol po vaški ulici. A kmalu vrnil se je v svojo sobico, opravil se v najboljšo obleko, katero je prinesel s seboj, in pol ure pozneje sedel je v gradu v veliki, prostorni poleg starega grajskega gospodarja.