Slikar pri vstopu v lopo vljudno pozdravi in, ko zapazi začudene poglede, s katerimi sta ga pri odzdravu merila onadva, pristavi hladno: »Slikar Kosan.« »Nadlajtnant,« reče eden izmed onih dveh ter potem, pokazavši starejšega tovariša, nadaljuje: »to je pa moj prijatelj pl., zasebnik iz Lipskega.«
Kosan je sedel na klop poleg nadlajtnanta ter obrnil pogled še enkrat vanj.