Tri dni prebil je mladi slikar doma, obiskal vtem vso bližnjo rodbino, pozvedel vse novosti, bodisi zanimive mu ali ne, in po opoldanskem obedu četrtega dne stal je v vežnih vratih rojstvene hiše ter pogledoval na desno in levo in gor v jasno poletno nebo: vedel ni, kaj bi pričel. Domači so odhajali na polje in kaj bi tudi ž njimi? Govoril je bil z materjo in sestrama skoro že o vsem svojem in njihovem življenju ‒ novega ni nihče več vedel; o dobri letini, o sosedovi telici in o najnovejši zaroki nekdanje farovške kuharice z mežnarjevim govoriti pa se mu ni ljubilo.