Slikar je med potom že večkrat pobijal misel, da pozve, kdo je njegova spremljevalka; prišla mu je nehote ta misel, a zavrnil jo je sam; zanimalo ga je bolj, pustiti v svoji domišljiji večji krog kombinacijam; srečanje je bilo nenavadno, prijetno in je imelo nekaj romantične bar ve, četudi malo; čemu torej še to odbijati; »naj mislim, da je vsaj princesinja, katero spremljam,« dejal je Kosan sam pri sebi. Čudil se je skoro, da je tako domač ž njo. »Tukaj je vila Borghese,« reče on, ko sta bila dospela malone do vhoda v park.