Šla sta nekoliko korakov molče drug poleg drugega; ona nekako v zadregi, hoče li pričeti razgovor ali ne, on vesel te izpremembe na sprehodu. ‒ Opazoval je od strani lepi, sedaj malo spehani obrazek dekličin in potem, zopet naglo pogledavši elegantno njeno opravo, sodil je, da vsaj kaka markiza ali kontesa tiči v njej. Naposled vendar ona, čuteča, da ne gre tako dolgo molče stopati eden tik drugega, povpraša: »Je li še daleč do vile?«