Pa vselej ga je preletelo kakor neznosna skrb, kadar je to govoril. Tako je minilo zopet eno leto in mlada Mohorička je že zibala prvega sinka. Žetev je bila tu in vročega popoldne sta delala oba, in, na njivi pod hišo; ona je žela, gospodar pa je na kolcih vozil samotež snopje do kozolca; otrok je ležal v robec zavit v razoru v senci dveh snopičev.