»Počakajva še malo, oče!« omenila je rejenka, ko je nameraval odriniti proti domu. Deklica je imela sedaj devetnajst let, bila je krasno razvita in iz njenih oči je seval nekov tuj, temen žar, kakor ga ni smo vajeni pri naših rodnih dekletih; pa saj tudi nikdo ni znal, kdo je bil njen oče, ni katera njena mati ‒ iz tržaškega najdeniškega zavoda so jo bili prinesli. Zagorel laški kupec je še enkrat povprašal po ceni Mohoričeve krave, a potem zažvižgal ter obrnil hrbet; mimogrede pa je vščipnil še v lice.