Ob istem času se je oglasil tudi doma pri roditeljih ter zvečer odhajajoč dejal bratu: »K meni pridi,! Ženil se še ne boš in pri nas ti dotlej tudi ne bo slabo.« je prišel, posodil bratu svojih pet sto goldinarjev ter ostal tam ‒ na pol domač, na pol hlapec ‒ in tu se šele pričenja naša mala povest.