Rejenka je imela šele petnajst let in ni bilo treba skrbeti, da bi prekmalu terjala svoj denar ‒ torej je, tako so ga imenovali sedaj, pričel svoje gospodarstvo z najboljšimi nadejami, kakor jih more imeti mož njegovega stanu in obzorja. Pa svojih pet sto goldinarjev je kmalu potrošil. Napravil je nov kozolec, kupil je še eno kravo k dvema, ki sta bili pri hiši, in pokril pol strehe na hlevu na novo; ‒ drugo pa je bila pobrala svatba in državna pristojbina.