Ko sem odrinil drugega dne od doma, zvonilo je že gori pri sv. staremu Mačku; umrl je, ne da bi bil odpustil sinu. Minilo je zatem dokaj let, da me ni bilo domov, in tudi onega strastnega starca in sinu njegovega se nisem spominjal; saj o zadnjem nisem nikdar ničesar čul. Ko me je pa usoda čez nekaj let stalno umestila v domačem kraju, vzbujali so se mi tu s starimi znanci vred zopet mladostni spomini.