Ponkrèc je odskočil k zidu, te besede so ga preplašile; mislil je, da se starcu blede. Stari capin pa mu je jel pripovedovati počasi, pretrgano in ječé venomer dolgo, dolgo povest in Ponkréc je le poslušal, zinil ni besede. Vsega ‒ vse lahkomiselnosti in nesreče ‒ vsega tudi ni umel.