Jaz bi dejal, da je bila to prav težka, robata batina, s katero si je gladil pot življenja rajni vikar Greben. Knjižice, zapiski, o katerih sem govoril, našle so se v njega zapuščini in, ker se je ta že pred več nego štirideset leti obravnavala in prisodila veselim dedičem, leže tudi te knjižice pozabljene v prahu vseh aktov. In tudi v tem prahu je mnogo poučnega in naposled ‒ zakaj bi tega ne trdil ‒ tudi nekoliko poezije!