Taki večeri so bili davkarjevim gospodičnam veselje, kakršno so si sploh mogle misliti. Nebrižni in veseli, frivolni in premnogokrat tudi podli ton, ki je vladal tu, ugajal je družbi in glede na izobrazbo teh ljudi tudi ni moglo biti drugače.
Ko je nekoč ob taki večerji prodala vse zanimive novosti o grobeljskem sodniku in njega ter naslikala adjunkta, kako se izprehaja pod sodnikovim stanovanjem ali pa celo spremlja domov, porodila se je tam tudi - sicer ne več nova, vendar pa vedno priljubljena misel, da bi se anonimnim potom obvestil slepi in gluhi Vrbanoj o tem, kar govore ljudje.