Ko bi pa kdo še dvojil o tem, prepriča ga do dobrega letna številka, narejena gori pod slémenom iz rdeče opeke; ona nam pripoveduje leto, v katerem so se vršile vse te poprave in v katerem tudi pričenja naša povest. Pod farovžem, skrit za tremi košatimi orehi, stoji majhen hlev, tudi lastnina duhovnega gospoda, kateremu je v varstvo izročena grmska, in nekoliko niže proti vasi kaže se nam na pol zidana, z živo trto preprežena hišica ‒ cerkovnikovo stanovanje. To rabi tudi za učilnico; kajti učitelja in šolskega poslopja nima; zato pa se bavijo župniki s poučevanjem in cerkovnik mora v ta namen prepuščati svojo dokaj prostorno sobo.