Dvakrat, trikrat si je obrisal pot s čela in ni se drznil ozreti v lepo ženo. Vse drugo, še skoraj radost se ga je lastila, a vsa nekdanja bolest bila je pozabljena.
»Ali smem govoriti o ‒ nekdanjosti?« vprašala je ona po kratkem molku in uprla vanj svoje velike, temne oči; roki pa je pritisnila sklenjeni k prsim.