Odšel je po znani poti na Rudnik. Gosto listje mu je šumelo pod nogami, ko je stopal po klancu proti gradu ter skozi vejevje visokih kostanjev upiral svoj pogled v majhna, v večernem soncu blesteča se okna. Za trenutek se mu je dozdelo, da vidi v enem, in vsa kri mu je silila k srcu.