A pri izhodu lope se je obrnila zopet nazaj k sodniku in mu burno ponudila majhno roko svojo. Ta jo je prijel in stiskal; zmračilo se mu je pred očmi in v svoji razburjenosti je hotel objeti in reči ji, da ljubezen do nje še ni ugasnila v njegovem srcu in da plamení sedaj bolj nego nekdaj ‒ in da je vse drugo pozabljeno ‒ pozabljeno.
A ona je stala že zunaj na široki peščeni poti in izza visoke, s cvetočimi georginami obraščene gredice jima je zvenel pogovor prihajajočih gospodov naproti.