A šel je dalje. Prišedšemu izza ovinka, odprl se mu je krasen razgled v raztegnjeno, širno sotesko, sredi katere je stal na majhnem holmu gradič z visokimi, neredno zidanimi stolpi in majhnimi okni, s katerih je odsevalo dopoldansko sonce; v širokem okviru ga je obdajal že po ne koliko rumen bukov gozd, pod njim po južnem bregu pa so se raztezali zeleni vinogradi. »Torej tu ‒ tu ‒ je ona ‒!«