je bil danes še bolj trden v zadnjem svojem ukrepu nego sinoči, ko ni imel niti časa premišljevati o posledicah nameravanega koraka. »Danes ali jutri pojdeva na Rudnik,« dejal je sam v sebi ter pristavil potem zopet s porogljivim smehom: »Naj bo potem ‒ kar hoče!« Dospel je na griček, s katerega je ugledal lepo posuto kolovozno pot, ki se je na eni strani izgubljala v majhni, za sadnim drevjem skriti vasici, na drugi strani pa izginila ob ostrem ovinku.