Vobče je bil prav dobre volje ter je veselo žvižgaje korakal proti mostu v dolini in preko njega na drugo stran, tja v nizke vinske gorice, kamor še nista bila krenila s prijateljem, kar se je mudil pod njegovo gostoljubno streho. To je bil danes ves drug človek nego včeraj ‒ sinoči ‒! Vesel, lahkoživ ‒ na videz!