Povpraševal se ni, kaj namerava s takim pohodom, kaj mu bo hasnilo, trgati stare rane in mučiti celo njo, ki je morda itak trpela; do vsega tega mu ni bilo. »Naj bo, kar hoče!« dejal je in s tem se je izročil brezpogojno usodi svoji ... ni dolgo čakal, prisedel je na voz in pripovedovala sta si med vožnjo drug drugemu o svojih današnjih zabavah. Sodnik seveda ni razodel skrivnosti svoje, toda povedal le, kar je zvedel po.