Domislil se je tudi, da bode treba iti naproti, in poslovil se je pri, kateri je nameraval ostati še do večera v kopeli.
Z naglim korakom se je vračal po cesti, po kateri je bil prišel zjutraj, pa kako povsem drugačen je bil sedaj duševni njegov položaj nego zjutraj. »,!« šepetala so mu sto in stokrat ustna, ne da bi bil sam vedel za to, in vse misli so se mu vrtele krog vprašanja: »Ali pojdeš tja?«