Doma stoprav v svojem stanovanju je razganil pismo s tresočimi prsti. Čital ga je dvakrat, trikrat ‒ izprva tiho, a potem glasno, skoraj kriče, in potlej je planil kvišku ter kakor besen divjal po sobi. Pismo pa je bilo tákole: Ljubi moj, odpusti mi!