Hodil je sem ter tja pred krasnim železnim mostom, ki veže preko široke Kolonjo z mestecem, na onem bregu ležečim; ‒ imenuje se Deutz. Doma je bil vse opravil, kar je bilo treba, svoj kovčeg itak izročil že slugi, in sedaj je bil v istini prost do poznega večera, ko je odhajal železnični vlak. Okoli štirih stoprav je prišla ‒ nekoliko razburjena in upehana po nagli hoji, toda vesela ...