Tam doli na koncu ulice!« je smatral to za dovoljenje ter šel poleg nje; ali ona je bila vendar pospešila korak svoj. Razgovarjala sta se o lepih jesenskih dnevih, o vremenu ‒ celo o vojski ‒ (tedaj je bila vojna v) in pri tem je opazil, da ima spremljevalka njegova krasen, mlad obrazek in oči, o katerih se mu je dozdevalo, da žare kakor oglje.