Celo uro skoraj se je že mudil župnik na vrtu ter hodil gledat čez ograjo tja dol v ravnino; pričakoval je nekoga. In kakor že večkrat nocoj, tako se je tudi sedaj zopet obrnil z nekoliko nejevoljnim obrazom od ograje ter vrnil se po peščeni poti med gredicami proti župnišču in od tam zopet nazaj. »Ne bo ga!« govoril je polglasno ter prižigal ugaslo pipo.