Drugega dne je ukazal župnik vpreči svojega konjiča ter se je odpeljal dve uri daleč obiskat starega znanca duhovnika. ni hotel tja; toda ker se je župnik moral voziti skozi vas, v katere obližju je bila majhna, a vendar od tujcev dovolj obiskana kopel, sklenil je spremiti prijatelja do tja in ga ondi zopet počakati. Krasno jutro je bilo, ko sta se vozila po gladki cesti mimo rosnih travnikov in med visokimi brajdami, po katerih je zorelo grozdje.