Od tu se odpira krasen razgled čez daljno ravnino, po kateri se vije srebrnemu traku enak širok potok in poleg njega, prašna cesta. Tja, na cesto je upiral župnik neprestano svoje oči ter časih zakril čelo z desnico, ako mu je zahajajoče sonce temnilo pogled. Medtem pa je pušil venomer iz dolge lesene pipe.