Vpregli so na dvorišču in pot z njega na cesto je bila malo v. Ko se zdravnik spravi v koleselj in polagoma nategne vajeti, stopi kobila korak naprej, toda takoj čuti, da voz ne gre sam ob sebi za njo; obstala je in, kadar Konec še en pot in sedaj malo trje pritegne z vajeti, je sprva cepetati z vsemi štirimi in potem se vzpenjati kvišku, da je dohtarju kar mrzlo lezlo po hrbtu. »Le lepo, le lepo,« velel je krčmar, »ne smete preveč vleči nazaj, ne tako trdo držati.«