Dohtar Konec je bil silno vesel; tistega dne je bil pri naročil nov vozič, pri sedlarju pa vso konjsko opravo in sedaj je v krčmi obrtnikoma in mešetarju dajal za vino. Govor se je sukal edino o konjih in vozeh in mešetar Hvalè je venomer le trdil, da ga ni boljšega in večjega konjskega sejma nego pri Sv. ob Čakavcu, kjer bode poiskal zaželenega gospodu dohtarju ‒ če bliže ali prej ne dobi boljšega. Teden pozneje so dohtarja Konca zbudili iz prijetnega popoldanskega spanja, kateremu se je bil vdal, ker ni imel opravka.