Le to ga je žalilo, da teh zadnjih daril, ki so mu prihajala »in natura«, ni mogel uporabljati, kakor si je želel, kajti je bil, stanovanje in hrano svojo pa je imel v krčmi, ki je bila seveda ‒ županova; tam je puščal tudi vse te darove, a vedel je, da komaj za polovico vrednosti.
Pa to ga ni trlo in žalilo; krčmar je bil sicer vljuden in postrežen mož, storil je, kar je mogel, le v eni stvari je bil čuden in ‒ drag. In to svojstvo je bil vzrok onemu usodepolnemu razporu, o katerem hočemo pisati.