Pa kmalu je razumel, da velja vse to njemu. Starka se mu je bila približala in udarila s praprotjo po njegovi rami in pri tem je čul čudne besede: Gad in gadica, modras, modrasica, kača, kačon ‒ Dalje ni poslušal; skočil ali bolje planil je kvišku, vrgel zagovarjalki turščičen storž ob glavo in rjovel kakor obstreljen: »Kaj mene zagovarjaš ‒ mene! ‒ No, sedaj imam pa dovolj!