Molku se je to malo čudno zdelo, pa ker je bil Ostriženec vse drugo tako izvrstno uganil, verjel je tudi to ter še v sobi pri onem sklenil, da bo ravnal po »kolomonovem« svetu. Poslovil se je, stisnil coprniku še dva križevca v pest in odšel jako zadovoljnega srca. Drugega dne zvečer je bil zopet doma in tam so se ga vsi razveselili, uvidevši, da je njegovo lice mnogo prijaznejše nego pred njegovim odhodom.