»Ah, vi, vi,« ‒ rekel je Ostriženec počasi in položil roko čez čelo nad oči, kakor bi se mu bleščalo; ‒ »ah, vi ste iz Straže.« »I ‒ seveda!« zajecal je oni strmeč, da ga ta ded pozna. »I, od kod pa to veste?« pristavil je kar ves razburjen in presenečen. »Oj, ljubi moj, jaz vse poznam!