je mislil, da sedaj ni pravi čas prositi in nadlegovati starega, ter je odšel brez odgovora. »Hu-hu, moja vola, moja vola ‒ da jih ni lepših v Moravški dolini,« javkal je sredi sobe stoječ, a potem vzkliknil: »Ha-ha« ‒ in v tem trenutku se je udaril s pestjo ob čelo ‒ in oči so se mu iskrile kakor jastrebu, ko ugleda pišče. Žena je prišla zopet v sobo in pred hišo je ustavil voz ter odložil vrečo z otrobi.