Hrastu to modrovanje ni bilo po volji. On sam se z enakimi premišljevanji ni bavil nikdar in zdaj se ga je ostro polastil čut, da mu guvernanta rase čez glavo, ne s svojim izobraženjem, nego s samostalno sodbo. Pa otresel se je naglo te misli ter dejal po kratkem molku: »Jaz nisem gotov o tem v svoji veri.«