Odgovoril ji je ter napisal šest dolgih strani; trdil je in se rotil, da jo ljubi ‒ pa da je vse njuno počenjanje, vsa razmera ‒ brez, brez upanja; da nimata premoženja, da on niti ne ve, kdaj bode samostalen in kdaj si bode pridobil toliko, da bode dovolj dvema. Govoril je, kakor bi bil on žrtev, edina žrtev svojega ‒ poštenja. In na koncu je dejal, da je nikdar ne bode pozabil!