Naposled vendar, a v koridorju sreča, kogar je iskal ‒. Bilo pa je, kakor da bi mu bila ona prišla nalašč naproti. Iz velikega šopa cvetic, katerega je še nosila v rokah, vzela je dve vijolici ter, podavši jih doktorju, dejala šaljivo in s koketno ljubeznivostjo: »To bodete od Nemke vendar vzeli?«