»Izvrstno!« zamrmral je sam pri sebi in sklep, da pojde takoj tja, bil je gotov. Zatem pa se ga je polastila neka vesela nepotrpežljivost kakor vsakega, kdor ve, da bode nekaj doživel, kar mu dolgočasno enakomernost prežene. Za seboj na levi strani je bil že pustil graščinico Medenovo, po kateri je nosil trg svoje ime, in tu pred njim na desni se je pokazalo izza ovinka na nizkem holmu posestvo Boletovo: grad Drenovo.