Bolè se je skrivaj hudobno nasmehnil, Boletova in sodnikova gospa sta se srečali za trenutek s pogledi in doktor je rinil nemirno po stolu sem ter tja. Megla, ki je bil kmalu spoznal, da se nocoj pri tej mizi o njegovem samospevu ne bo govorilo, lagal se je, s katero se je bil vrnil zopet od plesa, kako izvrstno zna po ledu drkati; le škoda, da ni niti jezera niti majhnega ribnjaka tu v obližju. Sodnik pa je pušil mirno svojo pipo in nikdo ni mogel poznati, da ima sploh kaj drugega v mislih nego sivi gosti dim, ki ga je obdajal.