Nekaj izrednega, duhovitega ji je sevalo s krasnega obraza in, kadar je govorila, legel je vselej lahek smehljaj okrog drobnih usten. Tudi vse drugo na njej je bilo lepo, pravilno: srednje veliki, gibčni, sloki, a vendar polni život, majhni, drobni roki in to sigurno, skoro samosvestno, a vendar tako naravno in pohlevno vedenje ‒ vse to je storilo, da se je zdela v kratkem vsem stara znanka. Po besedi je bil navaden ples v čitalnični dvorani; a Boletova gospa se ga nocoj ni hotela udeležiti in tudi je bila izjavila, da sploh ne pleše.