On pa je stal nem pred njo; da, ko bi mu ne bila prej ona druga nesrečna žena stopila pred duševno oko; ko bi mu ne bila vzplamtela malo trenutkov prej ona nekdanja ljubezen vnovič s tako silo ‒ sedaj bi se bil oklenil nje ‒ udušil bi se bil v tej strasti, ki se mu je bližala tako zapeljivo. Sedaj pa je ostal mrzel in le ena skrb se ga je lotila, da je hlastno pogledal proti zaprtim vratom, skrb, da bi ga ne videl kdo tukaj. Do tega, da je sedaj uvidel in spoznal, da ga ljubi ‒ do vsega tega mu ni bilo nič.