In čim dalje je poskušal, tem obupneje je pogledoval proti stropu. »Kaj bo, kaj bo!« zajecal je nekolikokrat, potipal se zopet za obvezani vrat, z levico pa preril si lase ter potem melanholični pogled vrgel na mizo pri oknu, kjer so ležale že tri prazne jajčje lupine. Potem pa je z globokim vzdihom obrnil pogled k tlom, tja, kjer sta njegovi silo obširni nogi tičali v čisto novih, za ples pripravnih čevljih.