»Ne tako glasno, gospod Bolè!« dejal je potem, »midva se bolj tiho pomenkujeva in ni treba, da bi vsak vedel, o čem govorimo.« »Hvali, torej ‚le tiho, le tiho,, da tega ne slišijo mamica’ ‒ kajne?« smeje se Bolè ter porine svoj stol poleg doktorjevega. Novi prišlec je bil morda štiri do pet let starejši od doktorja, velik in životen, jako jovialnega obraza, in vedenje njegovo je bilo skoro premladostno glede vse njegove vnanjosti.