Gosta tema je vladala, le brezštevilno svetlih kresnic se je lesketalo med grmovjem; pred njima se je čul glasni smeh, kateremu so bili povod sigurno Medenovi skromni dovtipi. Hrasta se je polastil nakrat isti čut, kakor prej gori vrhu holma, ko je Ilovsko spomnil minulih let; le naprej čez brezno, čez slapovje! Obstal je ter krepko objel mlado ženo in v svoji slepi strasti pritisnil ustni na njeni.